Prvi makro element z večnavpičnimi vzmetmi je predlagal KABEYASAWA S SODELAVCI[1982], ko je
analitično napovedal dinamično obnašanje sedemnadstropnih stenastih preizkušancev v naravnem
merilu v Tsukubi na Japonskem. Kasneje je bil originalni model spremenjen [VULKANO S
SODELAVCI, 1988; FISCHINGER S SODELAVCI, 1992] tako, da se je originalno rotacijsko vzmet za
modeliranje upogibnega obnašanja nadomestilo z večnavpičnimi vzmetmi, ki omogočajo osno
upogibno obnašanje stene. Spremenjen makro element je bil vgrajen [FISCHINGER S SODELAVCI,
1990IN 1992] v starejšo različico računalniškega programa DRAIN-2D[KANAAN INPOWELL, 1973]
in omogoča nelinearno modeliranje osno upogibnega in strižnega obnašanja sten obremenjenih v eni
horizontalni smeri (slika 5.1). Element je sestavljen iz šestih vzporednih navpičnih vzmeti, ki so na
konceh povezane s togima grednima nosilcema. Slednja omogočata linearen potek deformacij vzdolž
prečnega prereza elementa (Bernoullijeva hipoteza). Strižno obnašanje elementa omogoča strižna
vzmet, ki je pritrjena na poljubni razdalji (običajno je cenak0.3) od začetka makro elementa. Večo
elementu z večnavpičnimi vzmetmi si lahko preberete v poglavju 5.3.